Solni cvet je najbolj plemenita oblika soli, ki obstaja in je prva sol, ki jo pobiramo. Nastane kot tanka krhka skorjica nežnih kristalov, ki plava na površini vode. Če solnega cveta v nekaj urah ne poberemo, pade na dno bazena in kristali začnejo rasti v tradicionalno sol.
Solni cvet se od ostale soli razlikuje po mineralni strukturi, obliki kristalov in nežnem okusu. Zaradi tako nežnih kristalov, se v ustih zelo hitro stopi.

Nastanek solnega cveta
Na površini vode nastane, ko je poleti zelo vroče in izhlapevanje zelo močno. Nastane ga zelo malo. Še najlažje ga lahko primerjamo s tanko plastjo ledu, ki se oblikuje na vrhu vode.
Ob močnejšem vetru ali drugih dejavnikih, ki vzvalovijo gladino vode, solni cvet hitro potone in ne da se ga več nabrati.
Izzivi pridobivanja solnega cveta
Nabira se ga na tradicionalen način – ročno z lesenim pripomočkom. Zelo previdno in počasi se strga tik pod gladino vode in tako zajema te nežne kristale. Že s samimi gibi med pobiranjem toliko vzvalovimo površino, da okoliški kristali solnega cveta takoj potonejo. Potrebno je veliko truda in nekaj prakse.
Poleg tega, nas na solnem polju preganja čas. Solni cvet namreč pobiramo pozno popoldan, ob istem času kot pobiramo sol. Ker moramo solni cvet pobrati pred samo soljo, moramo zelo pohitet, a hkrati morajo biti gibi počasni in previdni. Skratka časovno smo omejeni, saj moramo pohiteti s pobiranjem soli, da nas ne vjame pozna ura.
Sol pobiramo do približno 21:00h, če pa je sezona bolj intenzivna, se pobiranje raztegne tudi do 22:00h. Zaradi same vročine in moči sonca, ne moremo začeti prej. En razlog je v tem, da telo ne bi preneslo, drugi razlog pa v podlagi bazena. Z visoko temperaturo se namreč biosediment na dnu bazena še dodatno zmehča. Zato počakamo, da se nekoliko »ohladi« oziroma, da ta najbolj intenzivna vročina popusti.
Delo solinarjev
Od začetka do konca sezone, mora biti solinar prisoten na polju vsak dan, ves dan. Delo poteka od zgodnjih jutranjih ur (6h-7h), pa do poznih večernih ur (21h – 22h). Če je sezona dolga, se dan že tako skrajša, da se včasih pobira sol tudi z jamarsko svetilko na čelu, saj je takrat že tako temno.


Voda se mora v bazen večkrat na dan dotakati, mešati, paziti na nivo, čistiti bazen,… Vsak kilogram soli, solinar ročno premakne 3x – najprej mora sol v bazenu zbrati ob rob bazena, nato mora sol z lopato naložiti na voziček in na koncu še na isti način razložiti na odcedišče. Skozi solinarjeva ramena, komolce in hrbet gre na ta način vsako sezono od 150 pa do 300 ton soli, kar vedno pusti posledice.
Tako je Piranska sol zaradi njene kvalitete, redkosti, ročnega pridelovanja in tradicionalnih metod pridobivanja tudi nekoliko dražja, vendar vredna vsakega centa zaradi svoje kakovosti in edinstvenega okusa.
Solni cvet – Nežnost in edinstven okus
Solni cvet zbiramo na solnem polju v zaboju velikosti 1x1x1m. V pokritem zabojniku se solni cvet odceja. Vsakič, ko odpremo zaboj, se iz njega razširi nepopisno prijeten in nežen vonj vrtnic. Vonj prihaja samo od solnega cveta.
S ščepcem solnega cveta se jedi oplemenitijo na koncu, ko so že gotove. S svojo posebno noto, bo oplemenitil tako meso, kot tudi zelenjavo in sladice. Ščepec solnega cveta na čokoladnem musu ali karamelnem sladoledu, bo prijetna popestritev. Kristali so izjemno nežni po strukturi in okusu. Zato se bodo v ustih hitro stopili in dodali nežno in prijetno noto slanosti.
V solinah je med pobiranjem soli zelo vroče. Solinarji izgubljamo veliko tekočine in mineralov z znojenjem. V nekem trenutku ne moremo niti več piti vode, ker nas ne odžeja. V resnici nas še dodatno izpira in se nam pitje vode dobesedno upre. Zato si solinarji med delom, dodamo v vodo nekaj solnega cveta. S tako oplemeniteno vodo se ponovno lahko odžejamo in nadomestimo izgubljene elektrolite in minerale. Enako bi priporočil tudi vsem športnikom – tako rekreativnim kot profesionalnim – dodajte ščepec solnega cveta kar v napitek, ki si ga za odžejanje pripravite običajno.
Solni cvet “Fleur de S.OLIA”

